Cerkev svete Eme

Gre za poznogotsko stavbo iz leta 1466, ko so v Kozjem zgradili kapelo, ki so jo 1717 prezidali v cerkev. Podružnično cerkev sv. Eme prvič omenjajo v nekem vizitacijskem poročilu iz leta 1545, ki govori o kapeli preblažene Hemme, rojene grofice pilštanjske. Čeprav je bila že precej prezidana, je v prezbiteriju še ohranila dvopolni gotski križnorebrasti obok. Na prezbiteriju je naslikana mogočna poznogotska podoba sv. Krištofa. Cerkvena ladja z dvema stranskima kapelama je prevzela značilnosti romanskega sloga.

Sredi oltarja je bila upodobljena Ema, ob straneh Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Cerkev je dobila zidani stolp leta 1861 in tega leta tudi nov kip svete Eme za glavni oltar, ki ga je izdelal Franc Oblak, kipar in pozlatar iz Celja. V letu razglasitve sv. Eme za svetnico (1938) so opravlili tudi notranje poslikave, oltar pa je dobil neogotsko podobo. V zadnjih letih je bila cerkev lepo obnovljena. Na njej je tudi informacijska tablica, ki obvešča, da je cerkev del Emine poti. Cerkev stoji zunaj naselja, na pokopališču v Kozjem.